Nedelja, 28. junij 2020

Senzorialno v gledališču – na sledi vonjav v vsakdanjem življenju in onkraj njega

Senzorialno v gledališču – na sledi vonjav v vsakdanjem življenju in onkraj njega <em>Foto: Francisco Javier Garcia</em>
Foto: Francisco Javier Garcia

MEDNARODNA KONFERENCA, Festival Borštnikovo srečanje, Maribor, 15. in 16. oktober 2020
 

V okviru Festivala Borštnikovo srečanje bo oktobra 2020 potekala mednarodna znanstveno-umetniška konferenca, ki se bo posvetila estetsko-senzorični revoluciji. Združila bo moči Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL), Slovenskega gledališkega inštituta in zavoda Senzorium, osredotočenega na umetniške raziskave senzorialnega jezika. Glavni cilj simpozija je preiskati to pretežno še vedno neznano in neraziskano, a pomembno področje uprizoritvenih in vizualnih umetnosti, ga na novo osvetliti z uprizoritvenimi študiji, antropologijo, kulturologijo in drugimi področji umetnosti in kulture.

Senzorialno in senzorično gledališče je danes povezano z zelo priljubljeno vejo čutno vključujočih oziroma potopitvenih gledališč, ki so nastala ob prelomu tisočletja kot priljubljena uprizoritvena forma. V odnos med izvajalcem, občinstvom in performansom vnaša posebno igrivost. Medtem ko so se razprave in razpravljanja o imerzivnih gledaliških praksah v glavnem osredotočila na produkcijo in fenomene urbanih gledaliških skupin, ki so si pridobile sloves začetnikov na tem področju, je videti, kot da bi zanemarjali ali celo pozabili na praktike senzorialnega ali senzoričnega gledališča, ki že več deset let razvijajo imerzivne metodologije, a so te na žalost še vedno v veliki meri ostale nedokumentirane in neraziskane.

Cilj konference je spodbuditi raziskave in razprave o senzorialnem v gledališki kulturi in razširiti lovke teorije in refleksije tudi na 'poetike čutov' kolumbijskega gledališkega režiserja Enriqueja Vargasa in njegovih privržencev. S tem bomo poskušal razširiti dosedanja uokvirjanja senzoričnih uprizoritvenih praks in raziskati transformacijski potencial te specifične uprizoritvene prakse.

Senzorialno gledališče se je v Sloveniji začelo leta 1996 s premiero Oraculos Enriqueja Vargasa, svetovno znanega režiserja Theatro de los sentidos, ki je s svojim ustvarjalnim delom ta specifični sistem predstavil skupini sodelujočih slovenskih umetnikov in kulturni sferi. V Sloveniji senzorialni jezik razvija zavod Senzorium, v svetu pa več kot trideset raziskovalnih skupin. Eden najvidnejših protagonistov senzoričnih oziroma multisenzioričnih raziskav, antropolog David Howes, ki bo tudi izpostavljeni gost mariborskega posveta, poudarja, da živimo v času pravcate senzorične revolucije, ki presega zgolj kakšen "obrat" v smislu performativnih, jezikovnih, kulturnih, afektivnih, prostorskih, ontoloških in drugih obratov sodobne humanistike in družboslovja.

Na konferenci pričakujemo intervencijo vabljenega umetnika in uvodnega govorca Enriqueja Vargasa iz Barcelone, mednarodno antropološko in kulturološko raziskovalno zasedbo, Davida Howesa iz Montreala v Kanadi, Helmi Järviluoma-Mäkelä s Finske, Rajka Muršiča, FF UL, Mojco Terčelj, FHŠ Koper; raziskovalce in praktike uprizoritvenih praks, dramaturginjo Jano Pavlič, režiserko Barbaro Pio Jenič ter Barbaro Orel in Tomaža Toporišiča, oba iz UL AGRFT, ter teoretične vpoglede filozofa Simona Hajdinija FF UL, psihologa Igorja Areha, FVV Maribor ter teoretično kreativne uvide v umetnost vonjev kustosinje Care Verbeek iz Nizozemske ter kreativnega raziskovalca vonjev Petra de Cupera iz Belgije.

Prispevke o raziskavah specifičnih predstav in uprizoritvenih modelov ter primerov senzorialnega v gledališču, uprizoritvenih praks in senzorične kulture ter čutnega na splošno, posebnostih senzorialnih jezikov znotraj sodobnega imerzivne kulture, senzoričnem kot možnem orodju za socialno posredovanje in združevanje različnih družbenih skupin, bosta nadgradili senzorialna delavnica in čutni sprehod po Mariboru.

Cilj simpozija bo nedvomno tudi povezati sodobno senzorialno gledališče in kulturo z Victorjem Turnerjem in njegovim "prestopanjem praga, ki ločuje dve ločeni področji, tisto, povezano s predritualnim ali preliminarnim statusom subjekta, drugo pa z njegovim postritualnim ali postliminalnim statusom" (1982, 25).[1]


Organizacijski odbor David Howes, Barbara Pia Jenič, Mojca Jan Zoran, Rajko Muršič, Aleš Novak in Tomaž Toporišič

Koordinatorka organizacijskega odbora Barbara Pia Jenič

Vodji simpozija Tomaž Toporišič in Rajko Muršič

Organizatorji Festival Borštnikovo srečanje, Slovenski gledališki inštitut, Zavod Senzorium, Oddelek za dramaturgijo in uprizoritvene študije ter raziskovalna skupina UL AGRFT (program P6-0376, ARRS), Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo UL FF

Delovni jezik simpozija bo angleščina.  

 

[1] Navedena dela:

  • Machon, J. (2013). Potopna gledališča: Intimnost in neposrednost v sodobni predstavi. London: Palgrave Macmillan.
  • Pagliaro, M. (2016). Todo ya esta aqui aunque no se vea. Enrique Vargas in el Teatro de los Sentidos. Barcelona: Corre la Voz.
  • Turner, V. W. (1982). Od rituala do gledališča: Človeška resnost igre. Publikacije Umetniške revije.
  • White, G. (2012). Na potopno gledališče. Theater Research International, 37 (03), 221–235. https://doi.org/10.1017/S0307883312000880