Oder, oddaja o sočasnem gledališču: 50 let Borštnikovega prstana

Javno predvajanje oddaje, 3. program Radia Slovenija – ARS

Avtorici oddaje Petra Tanko, Ana Perne (Slovenski gledališki inštitut)

Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje (stanovsko) priznanje za igralski opus. Prva prejemnica leta 1970 je bila Elvira Kralj. Načelo podeljevanja prstana izmenično igralki in igralcu se je uveljavilo zelo zgodaj, v letu 2020 tako pričakujemo prejemnika.

Avtorici Petra Tanko in Ana Perne pripravljata dve oddaji, s katerima želita spomniti na umetnice in umetnike, ki slovensko gledališče dvigajo na najvišjo umetniško raven, obenem pa skušata poslušalcem predstaviti nesnovno kulturno dediščino, ki jo v obliki zvočnih zapisov hrani Gledališki muzej Slovenskega gledališkega inštituta.

Glede na kronologijo podeljevanja nagrade je prva oddaja posvečena prejemnicam, druga pa prejemnikom Borštnikovega prstana. Da bi se izognili suhoparnemu naštevanju, strokovnemu utemeljevanju in obnavljanju večkrat slišanih – vsekakor upravičenih – pohval, se avtorici oddaj osredotočata na odlomke iz zvočno posnetih predstav, arhivskih posnetkov, v katerih nastopa več prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana. Veličini igralk in igralcev lahko prisluhnemo v dialogih, kot jih oblikujejo različne konstelacije igralskih zasedb, prav tako pa se lahko seznanimo z njihovimi stvaritvami, o katerih zgovorno pričajo odlomki iz predstav, ki se s sedanje perspektive zdijo časovno oddaljene in današnjim obiskovalkam in obiskovalcem gledališč morda neznane: posnetki so iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v njih so ujeti glasovi danes že preminulih prejemnic in prejemnikov Prstana.

Zgodovina Borštnikovega prstana bo poleg igralskih bravur predstavljena tudi z anekdotičnimi in s stvarnimi paberki, na primer z Gombačevo finančno zadrego ob pripravah na prvo podelitev ali s pojasnilom, zakaj med prejemniki in prejemnicami Borštnikovega prstana ni nekaterih igralskih imen, ki bi jih pričakovali, denimo Staneta Severja ali Duše Počkaj, s pripovedjo o izgubljenem prstanu pa tudi z marsikaterim drugim trenutkom, ki se je zgodil bodisi pred gledališko zaveso ali izza nje.